Zakaj je potrebno nasprotovati ukinitvi fleksibilnega normativa v vrtcih

Fleksibilni normativ – možnost, da občine izjemoma dovolijo preseganje števila otrok v skupinah vrtca za največ dva otroka – je ključni instrument, ki občinam omogoča, da odgovorno in smiselno upravljajo prostorske, kadrovske in demografske izzive pri organizaciji predšolske vzgoje.

Gre za orodje prilagajanja, ne za pravilo. Občine ga uporabljajo premišljeno, le kadar je to nujno za ohranitev dostopnosti in organizacijske učinkovitosti – in to ob zagotovljenih strokovnih standardih glede števila zaposlenih in kakovosti izvajanja programa.

Zakaj je to pomembno za otroke in starše:

1. Dostopnost vrtca za vse otroke:
   Brez fleksibilnega normativa bi lahko številne občine morale zavrniti vloge otrok, saj ne bi mogli oblikovati dodatnih skupin. To bi pomenilo, da bi nekateri otroci ostali brez mesta v vrtcu, čeprav so pogoji za vključitev sicer zagotovljeni.
2. Nižje cene za starše:
   Če normativ odpade, bo morala občina oblikovati več skupin z enakim številom otrok, kar pomeni več kadra in prostorov, s tem pa višje stroške, ki se deloma prenesejo tudi na plačila staršev. Cena vrtcev se bo v določenih skupinah lahko dvignila tudi do 20%.
3. Ohranjanje kakovosti programa:
   Praksa kaže, da ob izjemnih povečanjih skupin za največ dva otroka ni zaznanega padca kakovosti, saj se še vedno zagotavlja zakonsko določena prisotnost strokovnih delavcev. Kakovost je odvisna od odnosov, vsebin in pogojev dela, ne izključno od številke.
4. Prilagodljivost glede na odsotnosti otrok:
   V praksi so skupine redno nepopolno zasedene (zaradi bolezni, dopustov, počitnic), zato dejanska prisotnost otrok pogosto ne presega osnovnega normativa. Ukinitev te možnosti bi bila odziv na teorijo, ne na realnost.
5. Pomanjkanje kadra v vrtcih:
   Že sedaj se številne občine soočajo s pomanjkanjem vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljev, kar je v preteklosti večkrat izpostavil tudi sindikat. Ukinitev fleksibilnega normativa bi pomenila dodatne potrebe po kadru, ki ga na trgu dela pogosto ni mogoče zagotoviti, s čimer bi bilo onemogočeno oblikovanje zadostnega števila skupin in bi to poslabšalo dostopnost do vrtcev.

Zaključek:

Fleksibilni normativ ni kompromis na račun otrok, temveč prilagodljivo orodje, ki omogoča občinam, da zagotovijo vključitev, kakovost in finančno vzdržnost predšolske vzgoje – vse to v korist otrok, staršev in lokalne skupnosti. 

Njegova ukinitev bi pomenila povečanje stroškov in zmanjšano dostopnost, kar bi občutili najprej otroci in njihovi starši."